Živimo v obdobju, ko so zaščitne maske obvezne povsod kjer se nahaja veliko ljudi. Še pred kratkim smo hodili okoli brez mask, bili smo sproščeni glede bližine z drugimi, noben problem nam ni bilo objeti prijatelja, sedaj pa se je vse to spremenilo, ker nas je na žalost doletela korona. Včasih, ko tako premišljujem, vidim, kako se počasi spreminjamo, kako postajamo bolj pazljivi, bolj nedostopni, manj nasmejani, zaščitne maske, ki jih imamo na obrazu prekrivajo naš nasmeh, a ne zavedamo se, da včasih en nasmeh, ki ga človek podari drugemu človeku lahko polepša dan.
Sama priznam, da mi to obdobje, ko moramo tako živeti ni prav nič všeč, že tako smo imeli prej veliko skrbi, sedaj pa so naši pogledi še bolj zaskrbljeni in ker naše zaščitne maske prekrivajo naša usta, vse kar vidimo na obrazu so oči in sama vidim velikokrat zaskrbljene poglede, prav nič optimistične, tisti žarek v očeh se izgublja in to me skrbi, da naši otroci nimajo več te sproščenosti, te igrivosti, ki jo za razvoj nujno potrebujejo.
Nisem človek, ki bi se upirala ljudem, ki so odločili, da moramo nositi zaščitne maske, kajti pričakujem, da zaradi znanja teh ljudi, ki so na določenem položaju, jim moramo zaupati, oni vedo kaj govorijo. Ne morem jaz, če ne prihajam iz zdravstvene stroke, govoriti in odločati, kaj je v času korone pomembno za naše zdravje, ali so zaščitne maske obvezne ali ne. Danes se mnenja razlikujejo, nekateri odločitve države podpirajo, nekateri se pritožujejo, nekateri stavkajo, sama pa vem edino to, da so zaščitne maske naša zaščita, ker z njimi lahko zaščitimo tako sebe ali pa koga drugega in ne vem zakaj je ne bi nosila, da ostanemo zdravi. Vsak pa se lahko odloča po svoje, jaz vem, da so zaščitne maske naša zaščita in prav je, da se v teh hudih časih nosijo.
…