Včasih sem živela stran od doma in večkrat sem pogrešala tisto jutro z starši in kavo Nespresso, a smo živeli daleč narazen in te možnosti nisem imela. Na kar je prišla odločitev, da se lahko preselim in zgradim hišo zraven mojih staršev. Kako vesela sem bila ta dan, kajti vedela sem, da bom s tem dobila nazaj druženje z mojimi starši. Ko sem povedala novico mojemu možu, me je presenetil. Rekel mi je, da se lahko preseliva, vendar moje hrepenenje po pitju kave Nespresso z mojimi starši vsako jutro se ne bo uresničilo.
Nisem mu verjela in postavili smo krasno hišo zraven staršev. Zraven je živela že od prej tudi moja sestra in tako sem komaj čakala tudi pogovore ob kavi Nespresso tudi z njo. Selitev je prišla in jaz nisem imela in še danes nimam teh kavic. Ne vem, kaj sem pričakovala, vendar se moje želje niso uresničile. Spoznanje, da sem se preselila zaradi druženja z njimi se mi je podrlo in ostala sem sama.
Po premišljevanju, kaj za vraga se je zgodilo, sem spoznala, da sem bila otrok, ki se je odselil in moja sestra je bila pri njih prva in vedno bo. Ona je bila tista, ki ni želela kav Nespresso z menoj, ona je bila tista, ki je po tihem vplivala na moje starše, da sem bila vedno nepomembna. To spoznanje je bila zame huda bolečina. Morala sem sedaj začeti živeti ponovno iz začetka, tako sem si naredila svoje kave Nespresso v svojem domu in zdaj jih pijem sama in ne boste verjeli ,uživam ob njej, pa čeprav ni bil to moj plan.
Spoznala sem, da ti življenje kaže pot in nikar se ne oziraj nazaj pojdi naprej, kajti preteklost je zgodovina in ne vračaj se, danes je moja prihodnost kava Nespresso, ki jo pijem zjutraj sama in imam svoj mir. …