Ko sva prenavljala hodnik, sem bila sprva osredotočena predvsem na barvo sten, svetila in omare za čevlje. Nisem razmišljala o detajlih, dokler nisem stopila v prazno stanovanje prijateljev in opazila, kako močno prostor spremeni tekač – tista ozka preproga, ki poteka po dolžini hodnika. V njihovem primeru je bil starinski, z rdečimi in zlatimi vzorci, in čeprav ni bil v mojem slogu, sem takoj začutila toplino prostora. Takrat sem vedela, da tekač ne bo le estetski dodatek, ampak nekaj, kar potrebujemo tudi mi.
Ko sem začela iskati primeren tekač za naš hodnik, sem spoznala, koliko različnih stilov obstaja. Od modernih geometrijskih vzorcev do klasičnih orientalskih motivov. Izbira je bila težja, kot sem pričakovala. Želela sem nekaj, kar bo praktično, torej enostavno za čiščenje, a hkrati dovolj lepo, da doda prostoru značaj. Po nekaj tednih iskanja sem našla tekač v toplih sivih in bež tonih, z rahlo teksturo, ki je bila prijetna na dotik in ni takoj pokazala vsakega madeža.
Ko sem ga položila na hodnik, je prostor kar naenkrat postal bolj povezan. Zvoki korakov so postali mehkejši, prostor je deloval bolj domače in urejeno. Tekač ni bil le preproga, postal je vstopna točka v dom. In tisti občutek, ko se sezujem po dolgem dnevu in stopim nanj, je postal moj mali vsakodnevni ritual.
Od takrat sem prepričana, da so prav taki detajli tisti, ki ustvarjajo dom. Ne gre le za funkcijo, ampak za občutek. In čeprav tekač morda deluje kot nepomembna malenkost, je zame postal ena najljubših stvari v stanovanju.
Zanimivo je, kako pogosto gostje opazijo prav to, ko vstopijo. Nekateri ga pohvalijo zaradi barve, drugi vprašajo, kje sem ga kupila. Nikoli si ne bi mislila, da bo prav ta detajl pritegnil toliko pozornosti. Meni pa pomeni nekaj več, spominja me na proces ustvarjanja doma, na vse male odločitve, ki sestavljajo celoto. In na to, kako nekaj tako preprostega lahko vsak dan polepša korak.…