Biti varuška pomeni opravljati poklic, ki je razgiban, nepredvidljiv in vse prej kot rutinski. Ženska, ki se odloči za to delo, mora biti vajena dela z otroki, zaželeno je, da ima poleg večletnih izkušenj iz varstva otrok tudi pedagoško ali sorodno izobrazbo. Dekle ali žena, ki opravlja ta poklic, mora biti prijazna, topla, ustvarjalna in tudi iznajdljiva. Dobro mora poznati tako psihologijo otroka kot načine, s katerimi lahko zamoti otroka – vse od ročnih del do družabnih iger, risanja, petja, športnih iger in podobno.
Dobra varuška takoj oceni, katero področje otroku bolj leži in se nato osredotoči nanj. Pomembno je, da upošteva tudi otrokove želje, ki se lahko iz dneva v dan spreminjajo. Včasih se otroku ne da teči, drugič pa bi se rad gibal ali igral skrivalnice in ne bi risal. Dobro je tudi, da varuška zna pomagati otroku pri opravljanju domačih nalog. Obvezno mora poznati tudi osnove prve pomoči in imeti vedno rešitev, kako ravnati v različnih, tudi nevarnih situacijah.
Varuško, ki dela za to, ker ima rada svoj poklic, odlikuje želja po delu, ki bi ga opravljala tudi, če zanj ne bi bila plačana. Delo z otroki je namreč zelo delikatno, a ko te otrok enkrat sprejme in vzljubi, potem te ne želi izgubiti in se vsakič razveseli tvojega prihoda – to dobro ve vsaka varuška. V primeru, da otrok ni zadovoljen z varuško, to praviloma pove staršem. Takrat je dobro, da starši prisluhnejo otroku in se nato pogovorijo z varuško. Morda so razlogi za otrokovo zadovoljstvo utemeljeni, morda pa niso. Nezadovoljstvo lahko namreč izhaja tudi iz tega, ker bi bil otrok raje sam in ga varuška moti. Dobra varuška, ki si pridobi zaupanje staršev, lahko otroka pazi daljše obdobje, tudi več let. Taka varuška bo še dolgo časa ostala v spominu tako staršem kot otroku.…