Včasih se mi zdi, da svojega moža ne poznam več. Tako sem se tudi tokrat začudila, ko je domov pripeljal vodni skuter, ne da bi mi povedal, da ga bo kupil. To me je presenetilo, bila sem kar malo užaljena, ker me je iz tega izločil in sem se spraševala, zakaj mi tega ni povedal in zakaj se z menoj ni posvetoval.
Potem pa je pričakoval, da bom jaz kar vesela, ko bom zagledala vodni skuter na dvorišču. Seveda so bili moji občutki zmedeni, nisem vedela, ali naj se kregam ali naj bom vesela. Lepo je imeti vodni skuter, to priznam, samo ne tako.
Lahko bi me vprašal za nasvet?
Ker so bili zunaj na dvorišču tudi otroci in so skakali od veselja, ko je pripeljal vodni skuter, kot presenečenje, nisem hotela biti nesramna in da ne bi bila vesela. Tako sem tiho spremljala to navdušenje in poslušala, kako komaj vsi čakajo poletje, da bodo lahko vozili vodni skuter na morju.
Šele zvečer sem prišla do besede in ko sem skušala možu dopovedati, da ni prav, da me ni nič vprašal, ampak je vodni skuter kupil brez moje vednosti, je na koncu bil užaljen on, ker ni pričakoval, da bom tako odreagirala. Morala bi biti vesela, mi je rekel.
Tako sva končala tisti večer s pogovorom, ker se enostavno nisva razumela, upala sem, da bo zjutraj boljši čas, da se pogovoriva in je tudi bil. Vsak je povedal, kaj je mislil in tako sva se končno razumela. Sedaj mi je lažje in vesela sem, da je vodni skuter pri hiši, če pa se ne bi pogovorila, pa ne vem, če bi lahko rekla, da ko bi videla vodni skuter, da bi ga bila vesela. Vsak ima svoje želje in misli in včasih ne misli prav nič slabega, čeprav mi tako mislimo. …